Božja beseda druge postne nedelje nam spregovori o veri in ljubezni. O veri in ljubezni človeka do Boga in o ljubezni Boga do človeka. V prvem berilu beremo zgodbo o Abrahamovi daritvi sina Izaka. Gre za preizkus Abrahamove vere. Bog pričakuje, da mu bo daroval najdragocenejše v življenju in to je bil za Abrahama ljubljeni sin, radost in prihodnost njegovega življenja.
Iz dramatične pripovedi izvemo, da je Abraham po notranjem duhovnem boju pripravljen izvršiti nerazumljivo kruto zahtevo Boga, da daruje svojega sina. Ob tem se v nas sprožijo različni občutki. Kako je mogoče, da bi Bog kaj takega zahteval? Hvala Bogu, da je Abrahama v zadnjem trenutku ustavil? Kakšen oče je bil Abraham, da se odloči, da daruje sina?
Toda namen pripovedi je, da začutimo Abrahamovo vero in njegovo brezpogojno zaupanje v Boga. Abraham zaupa Bogu in veruje preko vseh svojih razumskih spoznanj da je Bog dober. To je vera, ki spreminja življenja. To je poslušnost, ki ne pozna pogojev in ne postavlja podvprašanj, kaj pa, če, itd.. Na koncu lahko spoznamo, da Abraham bolj ljubi Boga, kot samega sebe in svojega sina. Po prestani preizkušnji ve to tudi Abraham in ne samo Bog. Bog Abrahamovo vero nagradi z blagoslovovom njegovega potomstva.
V drugem berilu apostol Pavel potegne vzporednico med Abrahamom in Bogom Očetom, ki dopusti daritev ljubljenega Sina edinorojenca. Sina, ki postane žrtveno jagnje zaklano s sulico rimskega vojaka v spravo za nas in za naše odrešenje. V Očetovi daritvi Sina tako spoznavamo neskončno ljubezen Boga očeta do nas vseh. To je razodetje Božje ljubezni do nas.
V spremenjenju na gori pravi Bog Oče: »Ta je moj ljubljeni sin, njega poslušajte«. Vprašajmo se ali smo pripravljeni poslušati Njega, ki je dal življenje za nas? Smo mu pripravljeni zaupati do konca kakor Abraham? Smo pripravljeni sprejeti njegov evangelij? To so vprašanja na katera smo poklican v tem postnem času, da najdemo odgovor. Prosimo Gospoda, naj pomnoži našo vero.

Vaš župik

Comments are closed.