Tako se glasi letošnje geslo tedna za življenje, ki ga bomo obhajali od 1. do 8. oktobra. Vsi potrebujemo upanje, ki nam ga sredi našega sveta pogosto primanjkuje. Upanje ni utvara, ena od mnogih. Je prihodnost, ki nam jo odpira tisti, ki nas ljubi, ki nam v ljubezni podarja življenje: ne lahkotne poti brez ovir, ampak lepoto resničnega življenja, ki se razodeva, ko vse živimo in delamo iz ljubezni. Priče tega upanja smo vsak dan.

Nihče nima v sebi moči, da bi v polnosti živel to ljubezen. Da bi v polnosti živel to upanje. Nihče od nas ga ne more najti samo v samem sebi, v svojih človeških sposobnostih. Nihče. Zato je v svetu toliko ne-upanja, toliko obupa.

Toda pravo upanje, sad ljubezni, nam prihaja od Boga. Bog je ljubezen. On je izvir upanja. Samo On. Njegova daritev za nas, nas uči daritve za drugega, polnosti življenja, miru v odnosih, moči v težavah, potrpežljivosti v nasprotovanjih. Uči nas, da tudi žrtev, sprejeta iz ljubezni, naredi življenje lepo. Njegova ljubezen nam omogoča življenje. V vsakem trenutku in v vsaki situaciji. To ni utvara: dal je svoje življenje za nas. V njem lahko živimo, zdaj in za vedno. To je najlepše upanje, edino upanje.

Komentarji so zaprti.