Podružnična cerkev Marije Snežne
Cerkev leži izven vasi pod hribom. Cerkev ima še gotsko rebrasto obokan prezbiterij iz 15. ali začetka 16. stoletja. Ladja je sekundarno obokana, pač pa še ima izvirni zašiljen gotski portal. Leta 1526 se še ne omenja. Cerkev ima tako v prezbiteriju kot v ladji lepo zaokrožena okna iz klesanega kamna, ki so jih morali vstaviti ob obnovi cerkve leta 1630, kot kaže letnica, vklesana na okenski okvir na južni stranici prezbiterija. Danes so v cerkvi trije leseni novogotski oltarji iz leta 1876.
Glavni oltar je posvečen Mariji Snežni, v njem pa se je še ohranila izvirna plastika Matere božje v visokem reliefu, ki je pripadala prvotnemu oltarju cerkve, posvečenemu leta 1611. V tem in obeh stranskih oltarjih je bilo do pred nekaj let še nekaj starih kipov in kipov novogotskih oltarjev, ki pa so jih žal ukradli ob vlomu v cerkev v času od 21. do 26. oktobra 1982. Ukradenim kipom še niso prišli na sled. Nadomestili smo jih z novimi kipi iz mavca. Križev pot v cerkvi je iz leta 1890.
»V starejših zapisih se cerkev ne imenuje pod tem naslovom in tudi se ni praznovala cerkvena slovesnost ne 5. avgusta, na praznik Marije Snežne, ne na kak drug praznik Marijin, pač pa se je vršila velika slovesnost, obletnica posvečenja cerkve na praznik Sv. Vida (15. junija). Ohranjena je listina, s katero izpričuje tržaški škof Orsini, da je 22. junija 1611. posvetil v cerkvi Matere božje nad Strmco veliki oltar v čast isti Materi božji – cerkev sama kaže, da je bila zidana kakih sto let prej – a obletnica posvečenja naj se vsako leto praznuje na praznik Sv. Vida. Zakaj vse to? Sv. Vidu je posvečen desni stranski oltar. Ali ne spominja morda slovesnost na praznik Sv. Vida, ki se je moral umakniti Materi božji na stranski oltar, ljudstvo ga je pa še naprej vdano častilo? Žal, da o tem nimamo nobenih gotovih starih podatkov!«
(Franc Rupnik: O čaščenju nekaterih cerkvenih zavetnikov, Kronika župnije Hrenovice, 1935).
