Dragi šolarji,

Lepo je, da se veselite začetka, in še lepši je ta nemir pričakovanja, ki ga doži- vljate v sebi. Tudi naučili se boste vse, kar bo potrebno, da boste dobili dobre ocene za svoje znanje. Predvsem pa vas prosim, da se v tem letu vaše srce uči enako zavzeto, kot se bodo učile vaše glave. Vednost, ki jo sprejemajo naše glave, je seveda zelo pomembna. Še veliko bolj pomembno pa je tisto znanje, ki oblikuje naša srca.

Če boste na široko odprli vrata srca za znanost ljubezni, boste odkrili, kako dobri prijatelji postajate s sošolci in kako odlične učitelje imate. Znanje glave nas lahko naredi sebične, znanje srca pa nas vedno poveže z drugimi. To pa človeka zelo osreči. (Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof in metropolit)

»Katehet živi veselo in s smislom za humor.«

Na misel mi prihaja ena izmed značilnosti svetosti, ki je po mnenju papeža Frančiška v našem času neobhodno potrebna: »Svetnik živi veselo in s smislom za humor. Ne da bi zgubil smisel za stvarnost, druge navdihuje s pozitivnim duhom in upanjem. Biti kristjan je ›veselje v Svetem Duhu‹ (Rim 14,17), kajti ljubezni nujno sledi veselje. Kdor ljubi, je vedno deležen združenja z ljubljenim. […] Zato ljubezni sledi veselje« (VR 122).

V našem kontekstu lahko navedeno razumem takole: »Katehet živi veselo in s smislom za humor.« Da, ukvarjati se danes z versko vzgojo otrok in mladine je svetniško delo in ga morejo dobro opraviti le tisti, ki jih Bog napolnjuje z veseljem in imajo smisel za humor. Res je tovrstno veselje sad Svetega Duha, a sad ni le dar, marveč predpostavlja tudi sodelovanje, da lahko dozori. Odločite se torej, da boste letos stopili v katehetsko leto s kančkom veselja in smisla za humor več.

Otroci imajo smisel za veselje in humor. Na papeževo spodbudo velja »vreči mreže« tudi na to stran »čolna«. (Nadškof Marjan Turnšek, predsednik Slo- venskega katehetskega urada ob začetku katehetskega leta 2019/20)

»Učitelj, ki svoje učence trinoško strahuje, je podoben toči, ki pobije mlado setev. Njegova setev ne obrodi dobrega sadu. Učitelj, ki svoje učence mehkuži in jim pušča vse po volji, je podoben mlačnemu jugu, posmodi drago cvetje, da ne da žlahtnega sadu.«

( bl. Anton Martin Slomšek)

SVETOST IN VZGOJA V DIGITALNEM ČASU

Prejšnji teden smo v tednu vzgoje razmišljali o svetosti in vzgoji v digitalnem času. Dejstvo je, da imajo digitalne naprave vse večji vpliv na mlade. Zelo oblikujejo njihove navade, njihovo mišljenje in njihov način sporazumevanja. Digitalne naprave niso samo tehnični pripomočki, saj so na njih dostopni razni programi. Za vsemi programi in vsebinami stojijo konkretni ljudje s konkretnimi nameni. Kaj ti ljudje želijo od naših mladih? Imajo jasne cilje, točne zahteve in glede na to izoblikovane ponudbe. Vedo, kaj bi radi iztržili od naših mladih, česa bi jih radi navadili, kam bi jih radi zvabili. To je njihova ‘vzgoja’. Slomšek je zapisal: »V luži se veliko grdega zarodi, še več hudega v srcu lenega človeka.« Digitalna doba pogosto postaja luža, v kateri se zgodi veliko grdega. Trudimo se, da bi se mladi manj ustavljali v umazanih lužah in več ob bistrih studencih.

Comments are closed.