Podružnična cerkev Žalostne Matere božje
Iz starih sporočil vemo, da jo je posvetil papež Pij II., Enej Silvij Piccolomini, ko je bil še tržaški škof, se pravi okoli leta 1450.
Cerkev kaže dandanes še vedno podobo, ki jo je imela ob posvetitvi: majhna, a visoka in plemenita gotska zgradba z dvopolnim zvezdasto obokanim prezbiterijem. Lepo oblikovane stene prezbiterija in skrbno profilirana okenska ostenja iz klesanega kamenja kažejo na imenitnega naročnika. Cerkev je kot grajsko kapelo verjetno dal postaviti Erazem Jamski (Lueg), lastnik predjamskega gradu. Cerkev je bila nekdaj v celoti poslikana. Ostanek nedavno odkritih fresk na severni steni ladje, ki prikazuje odlomek iz poklona sv. treh kraljev, razkriva gotskega slikarja, ki ga poznamo po freskah v cerkvi sv. Radegunde v Srednji vasi pri Šenčurju pri Kranju. Po starih fotografijah vemo, da je bil na stenah ladje prikazan Kristusov pasijon. Na dan prihajajo tudi sledovi fresk v prezbiteriju. Freske so nastale okoli leta 1450, sočasno z gradnjo cerkve. Zgradba se ponaša tudi z zelo lepim klesanim renesančnim portalom iz leta 1637. Stranski okenci na zahodni steni ob portalu sta datirani z letnico 1645. To leto je tržaški škof Pompej tudi posvetil oltar v cerkvi. Leta 1843 je cerkev dobila kor z vhodom od znotraj.
Današnji oltar v prezbiteriju je izdelan v baročni tradiciji in ima v sredini oljno podobo Žalostne matere božje (Kristusovo objokovanje), nad njo pa sliko Marije v nebo vzete.
Cerkev žalostne matere božje v Predjami je postala podružnica župnije Studeno 1. marca 1966; pred tem je sodila pod župnijo Hrenovice.
